- vŕtanje
- -a s (r̄) glagolnik od vrtati: vrtanje s svedrom; ročno vrtanje; orodje za vrtanje / vrtanje po nosu / hamletovsko vrtanje po sebi ♦ geol. sondažno vrtanje; mont. globinsko vrtanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svéder — dra m (ẹ) 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čeljústkar — ja m (ȗ) obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čêpar — in čépar ja m (ȇ; ẹ̑) obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čepínec — nca m (ȋ) redko lesen zamašek, navadno za sode; čep: izbiti sodu čepinec // obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čépnik — a m (ẹ̑) obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj: navrtati dogo s čepnikom // svedru podobno orodje za izdiranje čepov iz sodov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grábeljnik — a [bǝl] m (ā) 1. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: kupili so nov grabeljnik in obračalnik 2. obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jedrovánje — a s (ȃ) geol. vrtanje za pridobivanje jedra: opraviti jedrovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káčast — a o prid. (á) nav. ekspr. podoben kači: kačasta oblika telesa / kačasto gibanje / kačasti zavoji ceste ♦ les. kačasti sveder sveder za vrtanje globokih lukenj v les káčasto prisl.: sprevod se je kačasto vil po cesti; kačasto zavita cev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komprésor — ja m (ẹ̑) strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor // priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder… … Slovar slovenskega knjižnega jezika