- vrhàt
- -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima velik, izrazit vrh: vrhato drevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
-вергнуть — в отвергнуть, отвергать, извергать, укр. веречи, вергу, вергнути, др. русск. вьргнути бросить , ст. слав. врьгѫ, врѣшти βάλλειν (Супр.), болг. връгам, сербохорв. вр̏ħи, вр̏гне̑м, словен. vreči, чеш. vrhati, слвц. vrhat , польск. wiergnąc… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
vrhovàt — áta o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo 2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero vrhováto prisl.: vrhovato poln … Slovar slovenskega knjižnega jezika