- vreščàv
- -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) vrešči: vreščave opice / slabš. vreščava ženska 2. ekspr. rezek, oster: vreščavi glasovi; vreščav smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vriščàv — áva o prid. (ȁ á) star. vreščav: vriščave živali / vriščavi glasovi rezki, ostri … Slovar slovenskega knjižnega jezika