- vremenoslóvje
- -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
meteorologíja — e ž (ȋ) veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo ♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védnost — i ž (ẹ) 1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom 2. kar kdo ve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vremenoslóvec — vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vremenoslóven — vna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka služba ♦ meteor. vremenoslovni radar vremenski radar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vremenoslóvski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovce ali vremenoslovje: vremenoslovski instrumenti / vremenoslovska postaja meteorološka postaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vremenoznánstvo — a s (ȃ) zastar. vremenoslovje: ukvarjal se je z vremenoznanstvom … Slovar slovenskega knjižnega jezika