- vraževéren
- -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki veruje, verjame v vraže: vraževeren človek; biti vraževeren 2. ki temelji na vraži: vraževeren strah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vraževéren
Look at other dictionaries:
babjevéren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
babjevérski — a o prid. (ẹ̑) ekspr. praznoveren, vraževeren: babjeverske misli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrážarski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vražarje ali vražarstvo: vražarske knjige / vražarsko zdravilstvo / vražarska vera 2. star. vraževeren: vražarski človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrážast — a o prid. (á) vraževeren: vražast človek / vražasto ravnanje / vražasta vera vrážasto prisl.: vražasto verjeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrážen — 1 žna o prid. (á) nanašajoč se na vražo: vražne navade / vražni izrek; knjiž. vražni obesek amulet / vražna vera / star. vražni človek se boji črne mačke vraževeren 2 žna o prid. (ā) zastar. 1. vražji: vražen goljuf, zapeljivec / če ne bo vse… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vraževérec — rca m (ẹ̑) knjiž. vraževeren človek: sosed je bil pravi vraževerec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vraževérnež — a m (ẹ̑) vraževeren človek: postati vraževernež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
