- vpŕvo
- in v pŕvo prisl. (ȓ) prvič: ker mu je vprvo spodletelo, se je drugič bolje pripravil / danes sem vprvo tu; takrat ga je vprvo videla
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pŕvi — a o štev. (ȓ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika