- vpréžen
- -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vprego: vprežni konj; vprežna živina / vprežna veriga; vprežna vrv zaprežnica / vprežni plug, voz; vprežna kosilnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vpréžen
Look at other dictionaries:
vpréči — vpréžem dov., vprézi vprézite in vprezíte; vprégel vprégla; nam. vpréč in vprèč (ẹ) 1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu: vpreči konja; vpreči in izpreči / vpreči v plug, vitel, voz / vpreči vole v jarem / vpreči voz 2. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četvéro — štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gromáden — dna o prid. (ȃ) zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ížen — ížna o prid. (ȋ) nar. vprežen: zlodeji, dovolj dolgo so nas mučili kot ižno živino (Prežihov) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kabriolét — a m (ẹ̑) osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom // nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kočíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na kočijo: kočijsko okno / kočijski konj konj, vprežen v kočijo; kočijska vprega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redíti — 1 ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
