- vpraševánje
- -a s (ȃ) glagolnik od vpraševati: vse vpraševanje je bilo zaman; vpraševanje, kaj je to in kaj ono, se ni nehalo; radovedno, tiho vpraševanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vpraševánje
Look at other dictionaries:
čúdenje — tudi čudênje a s (ú; é) glagolnik od čuditi se: po dolgem čudenju so utihnili; zdaj ni časa za čudenje in vpraševanje / knjiž. v njenih sinjih očeh je bilo čudenje začudenje / redko srčnost navda celo sovražnike s spoštovanjem in čudenjem z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doprášati — tudi doprašáti am dov., tudi doprášala (á á á) nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel doprášati se tudi doprašáti se z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovprášati — tudi dovprašáti am dov., tudi dovprášala (á á á) redko končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal dovprášati se tudi dovprašáti se z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sókratski — a o prid. (ọ̑) tak kot pri Sokratu: to so sokratske ideje / sokratsko vpraševanje ♦ filoz. sokratske filozofske šole filozofske šole sokratikov; ped. sokratski razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vprašálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vprašanje, vpraševanje: vprašalna oblika / vprašalna pola ♦ lingv. vprašalni prislov, zaimek; vprašalni stavek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpraševálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpraševanje: vpraševalno zaporedje / vpraševalna metoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
