- vpíjanje
- -a s (í) glagolnik od vpijati: goba, krpa za vpijanje vode; sposobnost vpijanja / vpijanje hranilnih snovi skozi stene črevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
absórpcija — e ž (ọ) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resórpcija — e ž (ọ) knjiž. vpijanje, vsrkavanje: resorpcija hranilnih snovi, vlage ♦ biol. prehajanje tekoče snovi skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva, limfo, kri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tampón — a m (ọ̑) 1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje tekočine: narediti tampon iz gaze; natlačiti tampone v nos; sterilni tamponi 2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, področje: narediti tampon med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpójen — jna o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znójnica — e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic; izločki znojnic / žleza znojnica ◊ obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja … Slovar slovenskega knjižnega jezika