- vonjàv
- -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. prijetno dišeč: vonjave snovi; sveže pokošena trava je vonjava / vonjave cigarete / vonjavi julijski dnevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vonjàv
Look at other dictionaries:
aromáten — tna o prid. (ȃ) zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
