volíti

volíti
vólim nedov. in dov. (ȋ ọ́) 1. organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu a) za določeno funkcijo, nalogo: voliti delegate, odbornike, sodnika; voliti v skupščino; voliti koga za predsednika; voliti z dviganjem rok, listki / voliti komunistično, socialistično stranko b) za določen naslov: voliti akademika; voliti univerzitetne učitelje / po preteku določenega roka koga ponovno voliti 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: voliti komu denar, hišo / voliti v oporoki, z oporoko 3. star. izbirati: nasprotnik naj voli orožje za dvoboj / voliti med življenjem in smrtjo ∙ dame volijo v meščanskem okolju, spoštljivo, pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca vóljen -a -o: voljeni funkcionarji; biti voljen za štiri leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • knéz — a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèposréden — dna o prid., nèposrédnejši (ȅ ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • volílen — lna o [u̯n in ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na voljenje, volitve: volilni izidi; volilni postopek, sistem / volilna pravica, svoboda / volilna udeležba / volilni glas, listek; volilni imenik seznam volilnih upravičencev; volilni mož oseba,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • u̯el-2, u̯lei-, u̯lē(i)- —     u̯el 2, u̯lei , u̯lē(i)     English meaning: to wish; to choose     Deutsche Übersetzung: “wollen, wählen”     Material: A. O.Ind. unthemat. 3. sg. Med. Aor. avr̥ta, Opt. vurīta, participle urüṇ a ; vr̥ṇītē, vr̥ṇnüti, vr̥ṇōti, vr̥ṇutē… …   Proto-Indo-European etymological dictionary

  • волить — желать, хотеть , ст. слав. волити, волѭ βούλεσθαι (Супр., Остром.), словен. voliti, чеш. voliti избирать , слвц. volit , польск. woIic предпочитать . Родственно гот. waljan избирать , д. в. н. wellan – то же, др. инд. varayati избирает,… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • Will — Will, v. t. & auxiliary. [imp. {Would}. Indic. present, I will (Obs. I wol), thou wilt, he will (Obs. he wol); we, ye, they will.] [OE. willen, imp. wolde; akin to OS. willan, OFries. willa, D. willen, G. wollen, OHG. wollan, wellan, Icel. & Sw.… …   The Collaborative International Dictionary of English

  • Would — Will Will, v. t. & auxiliary. [imp. {Would}. Indic. present, I will (Obs. I wol), thou wilt, he will (Obs. he wol); we, ye, they will.] [OE. willen, imp. wolde; akin to OS. willan, OFries. willa, D. willen, G. wollen, OHG. wollan, wellan, Icel. & …   The Collaborative International Dictionary of English

  • Anexo:Vocabulario indoeuropeo (no sustantivos) — Protoindoeuropeo durante el periodo kurgan. Indoeuropeo en el 2500 a.C …   Wikipedia Español

  • wollen — Vunr std. (8. Jh.), mhd. wollen, wellen, ahd. wellen (frk. ab 9. Jh. auch wollen), as. wellian, willian Stammwort. Aus dem Optativ Paradigma der ig. Wurzel * wel wollen, wünschen mit starken Umwandlungen; z.T. ergibt sich das Paradigma eines… …   Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache

  • will — {{11}}will (n.) O.E. will, willa, from P.Gmc. *weljon (Cf. O.S. willio, O.N. vili, O.Fris. willa, Du. wil, O.H.G. willio, Ger. wille, Goth. wilja will ), related to *willan to wish (see WILL (Cf. will) (v.)). The meaning …   Etymology dictionary

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”