- volíček
- -čka m (ȋ) manjšalnica od vol: voliček muka; učiti volička voziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
volíček
Look at other dictionaries:
volè — éta m (ȅ ẹ) ekspr. majhen vol, voliček: vole je počasi vlekel voz éta s (ȅ ẹ) ekspr. majhen vol, voliček: z voletom voziti drva; mlado, neumno vole … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôlek — a in vôlka m (ō) nar., v zvezi božji volek muren: cvrčanje božjih volekov ∙ iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast // pikapolonica: božji volek je zletel z otrokove dlani lka m (ō) 1. voliček: mlad, rejen volek 2. nav. mn., zool. morski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
volìč — íča m (ȉ í) star. vol, voliček: enoleten volič / speči voliča ● star. od vola se uči orati volič od odraslega se uči delati mlajši ◊ obrt. železen drog za natikanje, snemanje mlinskega kamna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
