- vodotòč
- tudi vodotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. struga, kanal: zaradi suše je v vodotoču malo vode; globok vodotoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
voda — vòda ž <N mn vȍde, G vódā> DEFINICIJA 1. kem. a. vodikov oksid, prozirna tekućina, u kemijski čistom stanju bez boje, mirisa i okusa; akva b. otopina i tekućina slična vodi, ob. po gustoći i izgledu 2. (mn) a. prirodne vodene mase jezera,… … Hrvatski jezični portal