- čudodélnik
- -a m (ẹ̑) rel. kdor dela čudeže: velik čudodelnik in svetnik; pren. pisatelj, zdravnik čudodelnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čudodélnik
Look at other dictionaries:
čudodélec — lca m (ẹ̑) redko čudodelnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čudotvórec — rca m (ọ̑) zastar. čudodelnik: dobrote velikega čudotvorca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tavmatúrg — a m (ȗ) knjiž. čudodelnik: pohabljenci niso pričakovali tavmaturga, potrebovali so človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
