vléka

vléka
-e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od vleči: vleka poškodovanega vozila; vleka s konjem; vrv za vleko 2. navadno s prilastkom kar kaj vleče (za seboj): jadralno letalo se je odpelo od vleke 3. ed., žel., navadno s prilastkom naprave, ki omogočajo vožnjo vlaka: dizelska vleka je izpodrinila parne lokomotive; proga z električno vleko / na tej postaji se vleka menja / služba za vleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • vlèk — vléka m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od vleči: vlek mreže po rečnem dnu 2. gibanje, premikanje zraka po kanalih, vodih zaradi razlik v temperaturi, tlaku: uravnavati vlek; dober, slab vlek; vlek v dimniku, jašku / zračni vlek 3. navt. manjši ladji ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eléktričen — čna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”