- vlámljanje
- -a s (á) glagolnik od vlamljati: zalotiti koga pri vlamljanju; povzročati ropot z vlamljanjem; orodje, priprava za vlamljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vlomílen — lna o prid. (ȋ) ki je za vlamljanje: vlomilno orodje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólčji — a e [u̯č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika