- vlagátelj
- -a m (ȃ) kdor vlaga: izplačati vlagateljem obresti / obvestiti vlagatelja o postopku; vlagatelj pritožbe / podatki so vzbudili zanimanje tujih vlagateljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vlagátelj
Look at other dictionaries:
oróčati — am nedov. (ọ) fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oročíti — ím tudi oróčiti im dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta oročèn êna o tudi oróčen a o: oročene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vézati — in vezáti véžem nedov. (ẹ á ẹ) 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlagálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. delavec, ki vlaga: vlagalec sadja v zaboje 2. vlagatelj: vlagalec je dvignil svoj denar / vlagalec pritožbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
