- vkráju
- in v kráju prisl. (ā) star., v zvezi biti vkraju miniti, končati se: noč bo kmalu vkraju / veseli smo, da je ta nevarnost vkraju // biti opravljen, končan: hiteti moram, da bo delo vkraju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika