- visokošólec
- -lca m (ọ̑) kdor si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dijaki in visokošolci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
akadémik — a m (ẹ) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vseučilíščnik — a m (ȋ) knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika