- víničarjev
- -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
húbar — ja m (ȗ) 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patrón — 1 a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víničar — ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víničarstvo — a s (ȋ) do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika