víhra

víhra
-e ž (ȋ) 1. vihar: vihra se je počasi umirila; kot vihra je planila v sobo; novica se je kot vihra razširila po mestu / deževna, snežna vihra / v njegovem srcu je besnela vihra 2. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: čutiti posledice vojne vihre; vihra revolucije 3. ekspr. vihrav človek: kaj hoče ta vihra od mene; težko je vzgajati tako vihro ● ekspr. ob teh besedah je v razredu nastala vihra hrup, nemir; ekspr. članek je povzročil pravo vihro prepir, polemiko, razburjanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • vihráti — ám nedov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka: trakovi, zastave vihrajo / dirjajočemu konju vihra griva; lasje ji vihrajo v vetru; na klobuku mu vihra nojevo pero; hiti, da plašč vihra za njim // preh.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5-HTTLPR — (serotonin transporter linked polymorphic region) is a degenerate repeat polymorphic region in SLC6A4 , the gene that codes for the serotonin transporter.Since the polymorphism was identified in the middle of the 1990 s, [Cite journal author = A …   Wikipedia

  • Liste des prénoms d'origine slave — La liste des prénoms d origine slave regroupera tous les prénoms de cette origine. Sommaire 1 Article principal 2 Prénoms slaves d origine slave et non slave 3 Prénoms d origine véritablement slave …   Wikipédia en Français

  • frfotàv — áva o prid. (ȁ á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mláj — 1 a m (á) luna, ko je zatemnjena vsa njena površina: mlaj in polna luna / nocoj bo mlaj // čas, ko je taka luna: od zadnjega mlaja v letu; vreme ob mlaju 2 a m (á) visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastáva — 1 e ž (ȃ) 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”