- vezíljski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezilje ali vezilstvo: veziljska sposobnost / veziljski oddelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izvajálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo: izvajalka je težko skladbo odlično zaigrala / med cirkuško predstavo je lev hudo ranil izvajalko 2. ženska, ki kaj uresničuje z delom: veziljski oddelek si prizadeva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika