- veseljáški
- -a -o prid. (á) nanašajoč se na veseljake: veseljaška skupina / veseljaško življenje / ekspr. veseljaški otroci hrupno veseli
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hedónik — a m (ọ) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hòladrí — medm. (ȍ ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.: pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hòpsasa — medm. (ȍ) izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški … Slovar slovenskega knjižnega jezika