- veščák
- -a m (á) knjiž. kdor zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost, zlasti strokovno; poznavalec, strokovnjak: ti dve vrsti gob ločujejo le veščaki; pravni, živinorejski veščak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
veščákinja — e ž (á) ženska oblika od veščak: veščakinja v pravnih zadevah … Slovar slovenskega knjižnega jezika