- veroúk
- -a m (ū) rel. pouk o verskih resnicah, namenjen zlasti šolski mladini: obiskovati verouk; prijaviti otroka k verouku / poučevati verouk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
katehét — a m (ẹ̑) rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katehétinja — e ž (ẹ̑) rel. ženska, ki poučuje verouk; katehistinja: tečaj za katehetinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katehístinja — e ž (ȋ) rel. ženska, ki poučuje verouk: več let je bila katehistinja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katehizírati — am nedov. (ȋ) rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sêstra — e stil. é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veronáuk — a [ nau̯k] m (á) knjiž. verouk: iti k veronauku / učiti veronauk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veroúčen — čna o prid. (ȗ) nanašajoč se na verouk: veroučna snov / veroučna knjiga / veroučna skupina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veroučítelj — a m (ȋ) knjiž. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik; katehet: biti veroučitelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika