Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
avténtičen — čna o prid. (ẹ) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèverodostójen — jna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni verodostojen: neverodostojna priča / neverodostojna izjava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verjéten — tna o prid., verjétnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véroven — vna o prid. (ẹ) zastar. verodostojen: verovna priča / bolj ali manj verovna hipoteza verjetna, prepričljiva ● knjiž. moralna in verovna vsebina religije verovanjska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
