- verížnik
- 1 -a m (ȋ) ekspr. nezakonit prekupčevalec: zapreti verižnike; špekulanti in verižniki ------ 2 -a m (ȋ) teh. verižni boben: navijati verigo na verižnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
verížnik
Look at other dictionaries:
verížnica — 1 e ž (ȋ) ženska oblika od verižnik, prekupčevalec: verižnica z jajci 2 e ž (ȋ) teh. kolo z žlebom na obodu, po katerem teče veriga: natakniti verigo na verižnico ◊ mat. krivulja, ki ima obliko prosto viseče, v dveh točkah pritrjene vrvice;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
