- vélmožen
- tudi vêlmožen -žna -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. veljaven, vpliven: velmožni poglavar, starešina / velmožni posestnik; sam.: v vljudnostnem nagovoru klicali ste me, velmožni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.