- vèleposéstnik
- -a m (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vèleposéstnik
Look at other dictionaries:
bojár — ja m (ā) v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik: sklicali so bojarje na posvet; živi kot bojar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júnker — ja m (ú) 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolón — a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni // pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti 2. redko kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plantážen — žna o prid. (ȃ) nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje plantážno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poméščik — a m (ẹ̑) v carski Rusiji plemiški veleposestnik: pomeščiki in bojarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vinotŕžec — žca m (ȓ) star. trgovec, prekupčevalec z vinom: veleposestnik in vinotržec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
