- vedrílec
- -lca [u̯c in lc] m (ȋ) redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.