- védanec
- in vedánec -nca m (ẹ́; á) nar. gorenjsko 1. bedanec, divji mož: pazi, da te vedanec ne ujame; teči kakor vedanec zelo hitro 2. vedomec: duši ga vedanec / duša nekrščenega otroka je vedanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.