- véčanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od večati, povečevati: večanje parkirnega prostora / večanje izvoza / večanje števila izobraževalnih ustanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
večánje — a s (ȃ) nar. 1. kričanje: večanje pijancev 2. (glasno) jokanje: večanje dojenčka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dilatácija — e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekspanzíja — e ž (ȋ) 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija 2. velik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agrarizácija — e ž (á) večanje vloge kmetijstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avksín — a m (ȋ) biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drgálo — a s (á) les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksponênten — in eksponénten tna o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnojílo — a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčanje — a s (ā) knjiž. utrjevanje, krepitev, večanje: vaje za jačanje telesa / jačanje obrambne moči države; jačanje prijateljstva; jačanje družbenega sektorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčenje — a s (ā) knjiž., redko utrjevanje, krepitev, večanje: jačenje volje … Slovar slovenskega knjižnega jezika