- večálo
- 1 -a s (á) star. povečevalno steklo, lupa: gledati zemljevid z večalom ------ 2 -a s (á) lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
večálo
Look at other dictionaries:
nevérec — rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: število nevercev se je hitro večalo / preganjati neverce krivoverce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglédanec — nca m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je večalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vék — 1 a m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom daljša doba, daljše obdobje zgodovine: kamnine iz davnih vekov; proučevati pretekle veke / antični vek; prazgodovinski veki / publ. naš vek je vek tehnike naša doba je doba tehnike / veke dolg, trajajoč ♦ geol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zájčji — a e prid. (ȃ) nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico ●… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
