- vbókel
- -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: vbokla ploskev; zrcalo je vboklo ♦ geom. vbokli kot vbočeni kot; prim. vbočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vbókel
Look at other dictionaries:
konkáven — vna o prid. (ȃ) vbočen, vbokel: zrcalo je konkavno / menjavanje konkavnih in konveksnih ploskev na kipu ♦ fiz. konkavne ali razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; geom. konkavni kot kot, manjši od 180° … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vbóčiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: žival je vbočila hrbet / vbočiti pločevino; deska se je vbočila vbóčen a o: vbočeni deli površja; stopalo je premalo vbočeno ♦ geom. vbočeni kot kot, manjši od 180°; prim. vbokel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
