- vbádanje
- -a s (ȃ) glagolnik od vbadati: vbadanje šivanke v platno / vbadanje z nožem v žogo / vbadanje znamenja na kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vbádanje
Look at other dictionaries:
bodálnica — e ž (ȃ) nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rapír — ja m (ȋ) nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sáblja — e ž (ȃ) 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súlica — e ž (ȗ) orožje v obliki dolge palice z ostro, navadno rombasto konico, za vbadanje, suvanje: prebosti koga s sulico; konjeniki, pešci, oboroženi s sulicami; kopje in sulica; pren., ekspr. ognjene sulice bliskov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vbadálo — a s (á) priprava za vbadanje: igle, bodala in druga vbadala ♦ arheol. dletasto orodje, navadno iz odbitka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
