varčevánje

varčevánje
-a s (ȃ) glagolnik od varčevati: z varčevanjem priti do premoženja; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje; dan varčevanja / namensko varčevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • naménski — a o prid. (ẹ̑) ki je za točno določen namen: namenske raziskave / namenska zemljišča ♦ fin. namenski kredit, sklad; namensko varčevanje varčevanje za določeni namen, ki ga organizira navadno banka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hranílnica — e ž (ȋ) ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hranílništvo — a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skopúški — a o prid. (ū) ekspr. 1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje 2. skop: kako je skopuška …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stanovánjski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • štédnja — e ž (ẹ) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tók — a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ukazováti — újem nedov. (á ȗ) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazovati otroku, služabniku, vojaku; ukazoval je: ti naredi to, ti pojdi tja; ukazovati in ubogati / dov. nič več ne bom prosil, moraš, ukazujem / zdravnik je ukazoval,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • varčeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”