Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
valovít — a o prid. (ȋ) 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díne — ž mn valoviti nanosi živog pijeska uz morsku obalu ili u pustinji koje vjetar nanosi, oblikuje i raznosi ✧ {{001f}}njem. ← fr … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
lı̏m — m 〈N mn lìmovi, G lìmōvā〉 tanka ploča kovine [čelični ∼; pocinčani ∼; valoviti ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
lim — lȉm m <N mn lìmovi, G lìmōvā> DEFINICIJA tanka ploča kovine [čelični lim; pocinčani lim; valoviti lim] ETIMOLOGIJA srvnjem. līm … Hrvatski jezični portal
kima — kíma ž DEFINICIJA arhit. valoviti dio kapitela stupa (ob. u obliku stiliziranih listova), usp. akantus (2) ETIMOLOGIJA grč. kŷma: val, oteklina, izboj … Hrvatski jezični portal
dine — díne ž mn <N dína> DEFINICIJA valoviti nanosi živog pijeska uz morsku obalu ili u pustinji koje vjetar nanosi, oblikuje i raznosi ETIMOLOGIJA kelt … Hrvatski jezični portal
dvóplásten — tna o prid. (ọ̑ ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga ♦ papir. dvoplastni valoviti karton … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kartón — a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pláti — póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ) 1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita // knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
valovljênje — a s (é) glagolnik od valoviti: valovljenje jezerske gladine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
