- vabílec
- -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor vabi: vabilec na gostijo / vabilec kupcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vabílec
Look at other dictionaries:
vábec — bca m (ȃ) 1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik: loviti z vabci 2. redko vabilec: vabci na gostijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vábič — a m (ȃ) nar. vabilec: vabič kupcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vabítelj — a m (ȋ) knjiž. vabilec: vabitelj in gostje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vábnik — a m (ȃ) 1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali: vabnik v kletki se je začel oglašati; loviti z vabniki // kletka s tako živaljo: obesiti vabnik na drevo 2. knjiž. vabilec: vabnik je zavajal ljudi v igralnice /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
