- užítkar
- -ja m (ȋ) 1. jur. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše 2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
užítkar
Look at other dictionaries:
užítkarica — e ž (ȋ) ženska oblika od užitkar: užitkarica zemljišča / ko je prišla snaha v hišo, je stara gospodinja postala užitkarica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
užítkarstvo — a s (ȋ) 1. jur. dejstvo, da je kdo užitkar: pravde v zvezi z užitkarstvom 2. nar. preužitkarstvo: zaradi užitkarstva se ne pritožuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
