- uvenéti
- -ím dov. (ẹ́ í) postati (u)vel: vrtnice rade uvenijo / ekspr. obraz ji je uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota, slava kmalu uveni uvenèl in uvenél -éla -o: uvenelo cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uvéniti — em dov. (ẹ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene uvénjen a o uvenel: uvenjen cvet; prim. uvel, uveneti … Slovar slovenskega knjižnega jezika