- utelesítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od utelesiti: odrska utelesitev besedila / Shakespearove drame so najmogočnejša utelesitev duha renesanse
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
utelésba — e ž (ẹ̑) knjiž. utelešenje, utelesitev: utelesba idej / bila je srečna, saj je bila to utelesba njenih želja uresničitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika