- ustrezljív
- -a -o prid. (ȋ í) zastar. 1. ustrezen: vzeti ustrezljivo posodo 2. ustrežljiv: bil je dober in ustrezljiv fant
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ustrezljív
Look at other dictionaries:
ustrežljív — a o prid., ustrežljívejši (ȋ í) ki rad ustreže: ustrežljiv natakar; bila je prijazna in ustrežljiva / ustrežljive kretnje ustrežljívo prisl.: ustrežljivo odpreti vrata; ustrežljivo ji je pomagal stopiti z voza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúša — e ž (ú) 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvorljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kulánten — tna o prid. (ȃ) knjiž., redko ustrežljiv, uslužen: kulanten trgovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèustrežljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúžen — žna o prid. (ú ū) star. ustrežljiv: poslužni prodajalci; bil je vljuden in poslužen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postréžen — 1 žna o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: postrežna miza 2 žna o prid. (ẹ̄) star. ustrežljiv, uslužen: poslovili smo se od prijaznih in postrežnih ljudi; natakar je bil zelo postrežen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postrežljív — a o prid. (ȋ í) star. ustrežljiv, uslužen: hiter in postrežljiv natakar; kuharica je bila zelo postrežljiva in je skuhala, kar so si gostje zaželeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúžen — žna o prid. (ú ū) zastar. 1. ki služi: služni ljudje 2. uslužen, ustrežljiv: hiter in služen pisar ● zastar. vaščani so bili služni turjaškemu grofu podložni; zastar. to znanje vam bo še služno koristno ◊ jur. služno zemljišče služeče zemljišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
