- ústež
- -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: temu ustežu nič ne verjame; imajo ga za lažnivca in usteža
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ústež
Look at other dictionaries:
kričáč — a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno govori, navadno z močnim, rezkim glasom: iz voditelja je postal kričač; ustež in kričač // ekspr. otrok, zlasti majhen: pestovala je malega kričača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
