- črkopís
- -a m (ȋ) sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abecédar — ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bohoríčica — e ž (ȋ) črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕkarski — a o prid. (ȓ) nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi ♦ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črkopísen — sna o (ȋ) pridevnik od črkopis: rešiti črkopisno vprašanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dájnčica — e ž (ā) lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica; knjiga v dajnčici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gájica — e ž (ȃ) črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih: bohoričico je spodrinila gajica; pisati v gajici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glagólica — e ž (ọ̑) najstarejši slovanski črkopis: zgodovinska listina v glagolici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metélčica — e ž (ẹ̄) lingv. črkopis pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja z nekaterimi cirilskim črkam podobnimi znaki: nasprotnik metelčice; metelčica in dajnčica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
písmo — a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unciálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na uncialo: uncialni črkopis / uncialna pisava … Slovar slovenskega knjižnega jezika