- usmíljenost
- -i ž (ȋ) lastnost, značilnost usmiljenega človeka: zanašal se je na očetovo usmiljenost / ekspr. v njem ni ne ljubezni ne usmiljenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
milosŕčje — a s (ȓ) star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
milosŕčnost — i ž (ȓ) knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata … Slovar slovenskega knjižnega jezika