- usíniti
- -em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: skozi okna je usinilo sonce / odšli so, še preden je usinilo jutro se je zdanilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ušíniti — em dov. (í ȋ) star. upogniti, ukriviti: ušiniti palico ušínjen a o: ušinjen lok; imel je ušinjene noge … Slovar slovenskega knjižnega jezika