uróčen

uróčen
-čna -o prid. (ọ̄) ki uroči a) po ljudskem verovanju: bati se uročne ženske / uročne besede / uročna moč b) ekspr.: dolgi, uročni poljubi; njene črne oči so zanj uročne uróčno prisl.: uročno gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • uročíti — ím dov., uróčil (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: uročiti kravo, da ne daje mleka; uročiti otroka / uročiti sosedovim konjem neubogljivost z besedo, s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uròčiti — (∅) svrš. 〈prez. ùročīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùročen〉 odrediti ili dogovoriti rok, zakazati za neko određeno vrijeme …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • uročiti — uròčiti (Ø) svrš. <prez. ùročīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùročen> DEFINICIJA odrediti ili dogovoriti rok, zakazati za neko određeno vrijeme ETIMOLOGIJA u + v. rok …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”