- uresníčenje
- -a s (ȋ) glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uresníčenje
Look at other dictionaries:
polítičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dejánje — a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámouresníčenje — a s (ȃ ȋ) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stránka — e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udejánjenje — a s (ā) knjiž. uresničenje: udejanjenje sklepov / človek teži k udejanjenju samega sebe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzémati — am nedov. (ẹ̑) 1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo 2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzéti — vzámem dov., zavzêmi zavzemíte; zavzél; nam. zavzét in zavzèt (ẹ á) 1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: zavzeti bunker, utrdbo; to ozemlje so zavzeli skoraj brez boja / v naskoku, z naskokom zavzeti 2. priti na kak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
