- uredníški
- tudi urédniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) nanašajoč se na urednike: uredniško delo / uredniški kolektiv; glavni uredniški odbor / uredniška soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uredníški
Look at other dictionaries:
odbòr — ôra m (ȍ ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog: odbor se sestane, sklene; publ. odbor se je konstituiral na prvi seji; dati odboru razrešnico; izvoliti, sestaviti odbor; član odbora; seja odbora; odbor za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odstopíti — in odstópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pétčlánski — a o prid. (ẹ̑ ȃ) ki sestoji iz petih članov: petčlanski uredniški odbor; petčlanski senat okrožnega sodišča; petčlanska družina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sosvèt — éta m (ȅ ẹ) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadolževáti se — újem se [u̯ž] nedov. (á ȗ) postajati komu dolžen določeno vsoto denarja: hči se je zadolževala, oče pa je plačeval; zmeraj bolj se zadolževati zadolževáti 1. publ. delati, da je kdo dolžen storiti, opraviti kaj: to nas zadolžuje, da skrbimo za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
