Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
emêritus — a m (ȇ) knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov: biti dekan, profesor emeritus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
invalídski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
penzioníst — a m (ȋ) pog. upokojenec: penzionisti so posedali po klopeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokojnína — e ž (ȋ) mesečno plačilo, ki ga prejema upokojenec: dobivati, izplačevati pokojnino; povišanje pokojnin; pridobiti si pravico do pokojnine; preživljati se s pokojnino / invalidska pokojnina; polna pokojnina za katero so izpolnjeni vsi pogoji za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rèaktivírati — am dov. in nedov. (ȅ ȋ) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regrés — a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stároupokojênec — in stároupokójenec nca m (ȃ é; ȃ ọ) upokojenec, ki je upokojen po prejšnjih pokojninskih predpisih: povečati pokojnino staroupokojencem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upokojênka — tudi upokójenka e ž (é; ọ) ženska oblika od upokojenec: iskati za varstvo otroka mlajšo upokojenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
